Glede na to, da sem imela kar pestro življenje, imam zdaj mir. Mir. Mir, da delam karkoli. Zdaj pa sem se malo preveč umirila in bi rada spet kaj vznemirljivega. Kaj sočnega. Še vedno zabavnega, iskrenega in spontanega.
Ustvarila sem si
čudovit urnik čez dan. Zdaj pa bi ga rada porušila. Rada bi malo začinjenosti.
Malo kajenskega popra namesto navadnega. Ne preveč.
Še vedno sem za
pristne odnose, iskrenost, prijaznost, soustvarjanje raja in vse to. Vse te
dobre stvari. Samo rabim malo več razgibanosti.
Nedavno sem na
svetovanju od Kassandre – Suzan Ashley (bilo je kanaliziranje) dobila zelo
zanimiv vpogled. Oseben vpogled. Saj sem vprašala za to. Seveda.
No, tako je šlo.
Še vedno igram dobro
pridno punčko. Ta pridno. Ta dobro. Ta srečno. Ta kaj pa vem kaj še. Vse v
glavnem. To me razkuri do konca! Kak onaj bom pridna, če ne morem ven is tega.
narobe stavek!!! Kako naj bom pristna, in pridem ven iz tega!?!
Sama sem si
nakopala, da moram igrati vlogo dobre žen(s)ke!!! Ali punčke.
Saj vem, kaj mi to
daje. Občutek pripadnosti. Občutek sprejetosti. Občutek, da prinašam dobro in
pozitivno.
Kaj pa moja pristnost?
Kaj pa moje notranje zadovoljstvo?
Mislim, da me bolijo
že vse obrazne mišice od narejenega nasmeha morskega psa. Saj ne rečem, da sem.
ampak, kaj če sem? potem bom uživala v tem.
Res se počutim, kot
da življenje – ta dan – živim z zmanjšanim volumnom. Ne na polno.
Da se ne bomo šli
občutka krivde. Niti do sebe, niti do drugih. Jaz sem to naredila. tako lahko
jaz tudi to od-naredim – razkrojim. Zdaj! zavedanje je že ozdravljenje!
Saj ni treba veliko.
Zdaj se odločam drugače.
Ljubek radosten
ljubeč vesel razigran razkošen harmoničen hvaležen pester ustvarjalen svoboden
izpopolnjujoč živahen pisan pristen miren bogat blažen dan poln božanskega
obilja!
Uživaj v sebi in v
svoji pristni naravi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar