Zanima me, če vprašam sebe, ali res živim polno – s svojo strastjo? Svoje najvišje življenje. Potem bi sigurno gledala zdaj zvezde zunaj in zjutraj bi šla gledati sončni vzhod. Pri sončen zahodu se ne bi samo rahlo nagnila na levo, da bi opazila vse marelične barve od zunaj, ampak bi ga zares šla pogledati ven.
Saj sem plesala in
pela sem si eno pesem iz otroštva, ki me je razveseljevala! To pa je bilo
zabavno, da sem še kar ploskati začela zraven! Zdaj sem se spomnila še ene –
huda mravljica! Kako pa je to smešna pesem! Jutri bom jo poslušala in si pela
zraven, da vidim, če še jo znam.
Naredila sem veliko
stvari, ki v meni prebujajo strast! (Da ne bom opažala samo to, kar nisem.
Past. Prisežem! Rešitev je, dobro nisem. Lahko pa zdaj ali pa jutri. Malo mi že
očke skupaj vleče. Ne rabim pa se počutiti krivo – kot da me skala pritiska
dol!)
Lahko se odločim
drugače! Imam izbiro! Še želim poustvarjati zagrenjenost, žalost, krivdo ali
kaj podobnega? NnnNNN! NE! Torej lahko izberem super stvari, si so moja strast,
moje veselje, moj sijaj, moja blaženost in to bolj utelešam. Zdaj. Vsak dan
malo več. Vsak dan en odstotek več in svojega življena ne bom več prepoznala,
tako bo čudovito.
Kaj me je strah
tega? Me je strah, da bi bila srečna? Me je strah, da bo grezno, če bo res
sledila svojemu srcu in bom srečna iz vega srca?! Kaj res?!?
Očitno imam neke
koristi od povprečnega življenja, če ne ga ne bi vsak dan izbirala. Lahko pa
danes izberem drugače. Pa jutri. Pa naslednji dan. Pa naslednji trenutek!
Rada sem srečna. Zdaj
pa je čas, da tako tudi izbiram.
Ljubek ljubeč srečen
srčkan sočen miren slasten okusen iskren bogat harmoničen spontan razkošen
radosten vesel blažen pester strasten dan poln božanskega obilja!
Danes samo izbiraj
srečo. Ni druge! To je pot. Sledi svojemu srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar