BREZSKRBNA!

 Vsi smo del narave. Nihče ni izvzet, niti jaz. Zakaj bi kdo bil?! Mi smo del naravnega procesa cvetenja, razcveta. Vse to imamo v sebi!

Kako bi jaz to rada vse prisilila, da cveti! Kaj pa, če bi raje zaupala, da vse cveti in se razpira ob svojem pravem božanskem času? Saj ne morejo vrtnice vseskozi cveteti! Nabirati morajo moči, da lahko iz popka, ki je tako varno trdno zaprt, nastane tako veličasten cvet.

Kaj če bi toliko skrbela? (Tako ne pomaga! Nič! Samo tečna sem potem. In zagrenjena. No. No. Vsega ni potrebno priznati kar takoj!)

Lahko se sprostim.

Včeraj sem gleda zvezde. Kako je lahko nekaj tako čarobno? Mistično. Vse zvezde skupaj so simfonija. Vsaka posebej je veličastna! Vsaka posebej je poezija zase. Tako smo pa tudi mi. Zdaj pa je čas, da slišimo to poetičnost srca in jo zares živimo. Udejanjamo.

Le če se za nekaj odločimo, nam Vesolje lahko pride na pomoč. Bolj soustvarjanje. Odločim se, Vesolje pa se zaroti, da mi pomaga na vse mogoče načine. Kot bi moj projekt postal projekt vseh. Kot da je moje dobro in seveda sreča ob ustvarjanja, veselje vseh – kar tudi je. To je veselje vsega Vesolja in še širše!

Danes se povežimo s poetičnostjo narave v sebi. Kam te vodi srce!? To je tvoja prava pot. Prisluhni. Šepeta ti.

Ljubeč sončen miren strasten harmoničen slasten bogat sijoč razkošen svetel navihan sočen iskren sanjski pristen spontan fantastičen srčkan izjemen srečen pester srčen pustolovski dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Odpri svoje srce vsemu dobremu! Vse je zate! Ljubljena si!