Pogledati na zemljevid, kje sploh sem? Si še želim
nadaljevati to pot?
Zakaj sem vedno znova presenečena, da so ljudje pač taki kot
so. Saj so mi že pokazali. Zakaj mislim, da je zdaj kaj drugače?
Zakaj se zanašam na njihove potrditve? Je to manko energije
in potrditve v meni?
Tako je!
Že zdaj se počutim boljše. Vse je točno tako kot mora biti.
Vse je odsev mene.
Si zaupam? Vem, da se sunek povečuje v smeri mojih sanj. To
je za zdaj dovolj.
Prav pa je, da sem se ustavila. Pogledala cilj. Se
naravnala. Spet sem pri sebi. Spet sem v svojem srcu. Ta
ko je dobro. To se
občuti dobro! in samo temu občutku zaupam!
Neka čarobnost je v dežju zunaj, pisanju ob tulipanih in
pitju kave. Čista popolnost. Čista čarobnost ob uživanju pitja kave,
ustvarjanju in toplemu zavetju.
Ljubek sijoč pristen nagajivi srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Čudovita si! Čudovit si! Vse je zate! Sprejmi darilo
veselja, sreča, obilja! Tvoje je!
Ni komentarjev:
Objavite komentar