Glasu ljubezni ali glasu strahu!?!
Vidim, da sem preveč domače postlala glasu strahu. Kot bi že
imel stalen prostor na sedežni! Kar vstopi, kot da bi imel ključ od vhodnih
vrat. Nič ne pozvoni, ne pove, da bo prišel, samo začne s svojim monologom. Pa ga
res želim v domu? Ga sploh želim poslušati?
Mislim, da moram menjati ključavnico!
Ni več dobrodošel kot nekoč. Ni mi več ljubo, da se kar
nepovabljen prikrade v moj dom. Želim opozorilo! Želim ga zaznati!
Kaj sem razmišljala, da se je razpredel čez vse?
Se je kakorkoli počuti povabljenega?
Stop!
Ampak zdaj ni več. Vidim ga, kaj dela. Ruši, kar sem
gradila! Ni mi treba tega!
Jaz pa želim poslušati glas ljubezni! Dveh glasov ne morem
poslušati naenkrat.
Cmok!
Objem!
P.S.: Izbiram Ljubezen danes. Izberi tudi ti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar