petek, 18. september 2020

Miselno krepljenje s prižiganjem alarma za negativno

Hmmm, kako kaj!?! Živimo kaj svoje sanje? Kako kaj ljubezen? Do sebe vsaj? Smo kaj nežni s sabo?

Se pustiš kaj vleči ali počasi zapletati v sivino pajkove mreže skrbi, negativnosti, krivde, sramu in straha? Se pustiš, da te megla negativnosti počasi ovije?

Meni se zgodi. Mislim, da telovadim zdaj s tem. Miselno se treniram.

Malo me zmoti megla. Prej je bila tukaj. Pa me ni niti motila. Lahko, da je bilo sonce ali megla. Nisem se nekaj trudila, da bi se počutila dobro. Zdaj pa me zmoti. Ustavim se. Pogledam, kaj se dogaja. Kaj sem razmišljala, kje sem zavila v dolino megle?

Dovolj!

Lahko se počutim dobro! Lahko izbiram, da se počutim dobro! Zdaj!

Megla in pajčevinast oklep okoli mene nista moji naravni stanj!!!

Ljubek sijoč pristen svoboden igriv sončen dan!

Cmok!

Objem!


P.S.: Življenje te poljublja mehko s svetlobo, sijajem, lepoto, Ljubeznijo. Zdaj! Dopusti več čarobnosti!

Ni komentarjev:

Objavite komentar