Si upam delati to, kar me zdaj najbolj navdušuje?
Si upam biti to, kar mi je zdaj v največji navdih in
vznemirjenje?
Ali samo rečem, eh, no da, saj to je nekako zabavno. Eh, saj
to je nekako kar dobro. Ne res! Saj bo vredu!
Pa nočem več vredu. Nočem več dobro! nočem več kar nekaj!
Naj bo navdihujoče! Naj bo fantastično! Naj bo čarobno! Naj bo
tako dobro, da me sezuje!
Ampak zdaj!
Slikanje! Potovanja! Ustvarjanje nasploh! Sprehodi!
Same navdihujoče zabavne stvari!
Kaj pa je tebi v največje veselje? Pa si upaš to narediti
danes? Zdaj?
Zakaj se tako bojimo sreče? Zakaj se tako bojimo veselja?
Pa kaj smo res tako trmasti in se raje namakamo v starih
zamerah, strahovih in vsem tem trpljenju?
Kaj imam od tega? Znano je. To pa je to. predvidljivo je.
to zlahka kontroliram.
Zdaj pa je čas za svežino. Prezračimo svoje srce. gremo! Pustolovščina!
Ljubek sijoč nagajiv navdihujoč fantastično čaroben dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Vso življenje se veseli tebe! Vso vesolje se veseli
tvojega obstoja! Ljubelna si! Ljubljena si! Vedno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar