Sem tu!
Pa sem mislila biti tu, ali sem samo po naključju tu? Saj je
vseeno! Zdaj sem, kje sem. zdaj to sprejemam. To je dovolj. Takoj, ko si
priznam, kje sem – se lahko orientiram naprej.
Sem, kje sem.
Tako, zdaj pa me lahko garmin srca vodi naprej. Seveda naprej
k srčnim željam. Tako je to. Kompas je naravnan.
Se upam dvigniti višje na drugi nivo? Si upam iti naprej. Ali
bom stopicala na mestu. Ali se gugala v gugalniku?
Kaj me je strah, da bo prišlo toliko dobrega, da ne bom
prenesla?
Ne občuti se več dobro, če ne grem naprej. Življenje me
kliče. Srce me vleče. Duša si želi. Tudi razum ima rad nove izzive. Vsaj tu pa
tam.
Torej. Saj ni druge poti. Ali naprej, ali pa je takoj
nazadovanje. Kot pri telesu. Kaj ti povedala, da delam tibetanske vaje zjutraj?
Ne verjetno dobro. Danes sem na petih ponovitvah. Tako sem ponosna nase!
Ljubek sijoč pristen dan v vseh pogledih!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista čarobnost. Počasi, a vedno bolj
vstopa v tvoje življenje. Odprimo ji srce na široko! Zdaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar