Samo nekaj! Nekaj! Vedno je nekaj!
Kaj pa če ne bi sreče postavljala več v čakalno vrsto? Ali vedno
na konec vrste, ko se mi preveč približa? Kaj če več ne bi bila alergična na
njo in bi jo zares spustila v svoje življenje?
Tako. Kar tako. Za hec.
Zdaj!
Kaj?!
Zdaj!
Misliš zdaj? v tem trenutku!?!
Brez izgovorov. Kaj vse moram odpustiti ali meni morajo
odpustiti, kaj moram narediti ali kaj ne bi smela narediti, ali kaj moram
postati, biti, delati. Nič od tega. Ali kaj drugega.
Samo odločim se.
Si želim biti srečna ali si želim biti srečna?
Mislim, da nekih drugih možnosti ni.
Pa si v srcu res mislim… ali v srcu res verjamem… ali v srcu
res zaupam, da sem tega vredna?
No, če je vsaj malo slutnje v to smer, je moj odgovor da!
Pa naj bo danes sreča. Pusti prihodnost! Zdaj je sreča. Samo,
ker sem se odločila tako!
Ljubek srečen dan!
Zares čuj!
Cmok!
Objem!
P.S.: Čisto zares ti pravim! Zdaj! Čuj! (Kaj še je kdo, ki
ne razume te besede? No, pomeni, točno tako in čisto tako in zares tako – čuj!)
Ni komentarjev:
Objavite komentar