Bila sem na morju. Pa sem res uživala v tem? Sem bila res
tam prisotna?
Najbolj se spomnim trenutka, ko sem pogledala čez robe knjige in
sem videla za njimi modrino. Srkala sem ladje in ladjice, kako z lahkoto
plujejo po morju. Srkala sem rahel vetrc. Srkala sem zvezde ponoči. Vpijala sem
barve sončnega zahoda in vzhoda. Prav občutila sem toplino kamnov pod nogami,
les, ki je bil prepojen s toploto.
Seveda pa sem najbolj uživala ob kavici. Tako dobo kavico so
mi skuhali. Vedno. S pogledom na pisane oleandre in morje v ozadju. Smeh. Norčije.
Kaj sem se pohvalila, da sem naredila izpit za voditeljico
čolna? Koper je tudi lep. Spila sem tako dobro kavo – vegansko. Potem pa na
izpit. Šlo je zlahka, ker smo se res veliko učili!
Kaj sem napisala, da sta
naredila izpit tudi sin in mama?!! Vsi!
Tako je to! Zdaj pa je čas za drugi val morja. Samo, da
uporabim moje spretnosti vožnje čolna! Pa sidranja, pa privezovanja. To pa bo
zdaj!
Ljubek sijoč pristen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je nežno valovanje novih in novih vabil za
srečo! Zgrabi jo! Tvoja je!
Ni komentarjev:
Objavite komentar