Hitro se naučim. Hitro razumem stvari. Hitro mi postanejo
logične ali logične s srcem, dušo.
Potem pa jih tudi želim vnesti v življenje.
Saj vem, besede so lažje, misli še lažje, dejanja –
vsakdanja dejanja – to pa je potem resnični odraz, koliko sem se res naučila.
Sem se pripravljena spremeniti?
Sem se pripravljena imeti dovolj rada, da naredim, kaj si
želim?
Se imam dovolj rada in se cenim, da bom res naredila
spremembo?
V teoriji, v glavi je lažje. Dejanja pa res štejejo.
Kaj lahko izgubim? Samo neko navidezno udobje, ki pa mi tako
ni več pri srcu. Torej. Zakaj se še sploh odločam, če pa je že odločeno? Kaj če
bi se danes odzvala vabilu?
Vso življenje me kliče k širitvi! Pa se ja ne bom zakopala v
ozek kokon, če pa sem lahko metulj. Vse že imam v sebi. Zares.
Zdaj pa ti! vse že imaš v sebi. Samo razprostri krila. Čudovita
si, točno taka kot si. Čudovit si, točno tak kot si. Lepota, sama lepota! Ti rečem!
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Lepa – lep si! Sama lepota, čista lepota! Ti rečem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar