Smo si tako blizu?

Pa kje si ti? Kaj delaš? Kje mi kaj hodiš? Kaj se ti dogaja? Pogrešala sem te!

So prijateljstva in so prijateljstva, ki imajo presledke, ampak se nadaljujejo točno s tako toplino, kot smo se nazadnje videli. Točno veš, da si si blizu. Naklonjen. Čista radost in navdušenje. Vedno nove šale in heci. Sproščenost.

Kaj pa povezanost s sabo? S svojim srcem? Smo si tako blizu? Bi se še prepoznali, če bi se pogledali v srce in kako res živimo?

Včasih me presune. Družbeno sprejemljivo je navzven, potem si uspel. Kaj pa tisti notranji občutek sreče, blaženosti. Moram priznati, da me Osho hujska. Po drugi strani pa tako čutim tudi sama.

Sem res povezana s svojim srcem?

Res?

Čisto res?

Bi živela čisto enako?

Bi vse delala enako?

Bi bila enaka?

Bi toliko skrbela za nič, ko pa tako ne pomaga?

Bi bolj zaupala?

Zdaj je čas, da se res povežem s svojim srcem. Res! Dejansko! Malo se že razvajam, ko pijem kavo in gledam te čudovite oblake. Božansko!

Po drugi strani pa, kaj pa ni božansko?!!

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen unikatno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je vabilo k radosti. Pa kje je moja (tvoja) odprtost?! Začnimo zares živeti?!