Vem, da malo pretiravam. Niti ne.
Ampak to, kar imamo v srcu, naše vedenje za nas, naše notranje občutke, naš
notranji kompas, to je neprecenljivo.
Se znam povezati s tem vodstvo?
Ali niham s svojim jamborom kot
jadrnica sem in tja v valovih! Malo levo, malo desno. Ali pa še malo nazaj in
naprej.
Srce pa je vedno pravi vodič.
Vedno je tako, da sem od nekdaj
želela vedeti, kaj je moje poslanstvo. Saj vem! Ampak želela sem potrditev!
Tako, da bi me prepoznali. Da, pa si res to. ampak če vem v srcu, res rabim
potrditve? Res rabim koga drugega, da mi reče? Potrdi:
»Super si to "pogruntala". Sedi
pet!«
Zaključeno!
Pa ni!
Vse je potovanje! Vesno so nove
in nove še neodkrite poti. Živi smo! Živa sem! Premikam se po reki življenja,
vse se spreminja, vedno pa je en kompas, srce.
Kaj vse se še mora zgoditi, da ga
bom res poslušala? Si upam povezati s sabo? S svojim srcem in potem temu
slediti? Si upam? Si upam biti srčnost v vseh pogledih. Potem pa bodi!
Tako enostavno je. Zares.
Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Kaj si upaš ali si upaš
poslušati svoje srce?
Ni komentarjev:
Objavite komentar