Saj ne morem, da ga ne bi omenila. Prežema me. Ne spusti me
in to mi je tako fajn!
Seveda govorim o Oshu.
Napisal je, da je radost najplemenitejša oblika poguma. Zagrenjenost
pa čista strahopetnost.
Torej, si upaš?
Si res upaš?
Si upam?
To pa je zdaj nekaj drugega!
Si upam biti neizmerno srečna ne glede na vse? Se lahko
počutim malo boljše in malo boljše in se pomikati naprej k temu, kar si res
želim?
Kako sem lahko največja radost, kar je mogoče? Kako sem
lahko srečna brez mej? Tako je! lahko sem! sem lahko presrečna?
To so misli, ki mi dajejo upanje. To so misli, ki so moja
popolna radost. To je moje veselje, da sem lahko to, kdo sem. in se celo
zabavam zraven. Bonus točke.
Kaj če bi vedno verjeli v rešitve? Kaj niso še vedno prišle?
Zakaj pa ne bi zdaj?
Kaj ni zanimivo, kako včasih ne spim, se sekiram, čez dva
dni pa niti ne vem, kaj je točno bilo. Kaj šele čez leto ali dve?
Torej bodimo srečni preko vseh mej! Zdaj!
Samo izbira je!
Ljubek sijoč pristen navihan igriv srčen srečen srčkan dan!
Objem!
Cmok!
P.S.: Življenje je čista lepota. Ustavi se, čuti dih,
prisluhni bitju srca, narava in vse te vabi v čarobnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar