Kam pa te?
Saj veš, od dnevne do balkona in potem nazaj in v kuhinjo in
v dnevno in v kopalnico in spet na balkon. Pa še v spalnico malo, da ni tako
kot vedno! Hodnik pa je promenada. Kot drevored, kjer sonce zakrivajo velika
drevesa. Zares.
Kako kaj življenje?
Moje je pestro!
Vedno nekaj novega.
Ugotovila pa sem nekaj. Ni mi več do sranja. Kaj je to
knjižna beseda? Sranje. Čakaj, bomo s* uporabljali.
Ne samo, da mi ni več s*, nimam več časa za tako. Ne malo ne
veliko s* me ne privlači. No, če pa bi se kdaj zgodilo, da padem v s*, pa bi se
pobrala ven takoj, ko bi zaznala, da sem noter. Vsaj upam!
Se še želim počutiti krivo, v strahu, polno strahu za
preteklost?
Kar je bilo, je bilo.
S* ali ne, zdaj ne morem nič spremeniti. Torej to objemam z
ljubeznijo. Zase, ker se imam rada. Odpustim si. Zdaj pa lahko živim na novo
dalje. ne more me več preteklost držati v morju s*. danes ne!
Ljubek sijoč pristen srečen uspešen jasen dan!
Cmok!
P.S.: Življenje je raznolikost in pestrost, pustolovščina!
Uživaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar