Kaj pa če ga lahko?
Kaj če bi naša pozornost temu, kaj pa je dobrega, spremenila
svet – ampak naš svet.
Preizkusila bom nekaj. Mogoče se mi pridružite.
Si upaš?
To je kot smeti v našem umu. Samo, da dogaja. Pa ni res! Zaslužimo
si biti srečni! In s pritoževanjem zalivamo plevel, ne rože.
No, gremo na izziv!?
Si upam?
Seveda si!
Seveda pa lahko spremenimo svet samo tako, da spremenimo
pogled na njega.
Tu pa potem nastopi Martin Kojc. Vem, no, meni je pač pri
srcu.
Če imamo željo, imamo tudi potenciala, da jo uresničimo.
Martin pa piše, da ne samo, da če imamo željo, da obstaja
možnost, da jo uresničimo, ampak, da nam jo Vesolje, ali Prasila, kot to on
opisuje, želi dati. Dalo nam bo željo kot darilo. Samo za nas. Zdaj pa to
dopustimo. Torej 21 dni brez pritoževanja bo že pomagalo.
Potem pa je tu zaupanje. Vse je v moje najvišje dobro. vse
se vedno razplete v moje najvišje dobro. Saj tudi se. Če pogledam karkoli z
preteklosti, se je zapletlo in se razpletlo veliko bolje, kot sem upala.
Zaupamo, da je vse za nas? Zaupamo v dobre konce? Zdaj je
čas, da še bolj zaupamo. Ne tako zelo sebi, ampak Vesolju, Prasili, da je vse
dobro.
Ljubek sijoč pristen igriv pester zabaven sproščen sijoč
dan!
Cmok!
P.S.: Vso Vesolje ti stoji ob strani ob razcvetu! Cveti po
svoje! List po list odpiraj cvet.
Ni komentarjev:
Objavite komentar