To pa bi šlo! Z lahkoto!

A ha ha!

Kako si kaj danes, moja draga, moj dragi?

Saj ne morem verjeti, kako se vse spreminja v pravljico. Vsaj malo po malem. No, meni je pravljica sonce, moja kava z riževim mlekom po okusu lešnika, pene na kavi in limonada. Pa postelja in pisanje v njej.

No, pravljica traja do, kako že rečejo. In živeli so srečno do konca svojih dni. Jaz bi zdaj rada bila bolj v onem delu, ko se je že vse zamotalo in odmotalo in razpletlo. Zdaj pa sem v delu – do konca svojih dni – srečna.

To bi pa šlo.

Z lahkoto!

No del moje pravljice je tudi črtasta pidžama. Življenje je pač lepo.

Lepše kot postaja, še lepše postaja. Zares. Zame. To je čista norost. Veselje. Unikatnost.

Pa kaj bo norost živeti srečno! Norost je živeti nesrečno. Poglejte, kar vse nas obdaja. Kaj pa se imamo pritoževati? Nad vremenom? Nad tem, da je kava malo prevroča? No, potem pa res imamo lepo lagodno življenje.

Nekje sem slišala, da če bi naši predniki, no babica slišala, nad čem se pritožujejo, bi jih udarila v obraz. Verjetno je bilo mišljeno – primazala klofuto. Saj vem, učim se angleško in - punch in the face – je lahko karkoli. no, ne bi bila vesela.

Živimo v času obilja. Rasti. Ekonomskega obilja. Razcveta.

Dajmo to cenimo. Smo kot v kokonu. Oblazinjeni.

Začnimo živeti svojo pravljico!

Ljubek sijoč pristen nagajivo srečen zabaven dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista čarobnost. Zdaj! zaupam si v vseh pogledih.

P.P.S.: Navdih za poslušanje... https://youtu.be/Zdr_VET9Et8