Po nedeljsko...

Prav paše tako po nedeljsko, počasi. Pitje kave. rožen na mizi. Ostanek dneva žena.

Vem, kako zanimive vloge imamo v življenju. Mama, sestra, hčerka, vnukinja, nečakinja, soseda, ženska, partnerica…

V resnici pa nisem nič od teh vlog. Samo jaz sem. Svobodna, da sem srečna.

Toliko ur preživimo na delu. Kaj ne bi bilo super, če bi delali nekaj, kar nas res veseli? 

Najprej delo. Odštejemo od 24 ur, potem odštejemo spanje. Koliko še ostane? To je tisto, kjer smo lahko pristni.

Zakaj ne bi to preuredili? Zakaj ne bi bili skozi pristni? Zakaj bi odlašali.

Zdaj pa šokantna novica. Umrli bomo. Ne bomo večno tu. Zakaj bi torej odlašali z dobrimi stvarmi? Slabe tako same pridejo. No, lahko pa si vsaj malo popestrimo.

Kaj ni lepo življenje?

Kaj ni čarobnost?

Kako živimo, pa je naša kreacije, kako gledamo na svet. To je naše. Lahko vidimo luč. Lahko se imam super tudi v mraku. Lahko pa uživamo tudi v temi in gledamo sijoče zvezde.

Mogoče je zdaj čas, da mi postanemo zvezda svojega življenja.

Ko se obrnemo proti luči, je tema, senca za nami. Nekje sem to slišala in je čista modrost.

Ljubek sijoč pristen igriv simpatičen unikatno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista čarobnost. Zdaj!

P.P.S.: Navdih za poslušanje... https://youtu.be/A6cL9FPYTk4