Pa ni videti!

Če bi imeli možnost, ali če bi imela možnosti, bi se odločila, da bi vse potekalo zlahka in enostavno – ali dramatično in težko?

Seveda si jaz želim gladko in enostavno.

Zakaj pa potem izbiram drugo pot? Smer?

Ali mene izbira druga smer?

Saj ne rečem, da mi gre vse bolj tako, trdo, surovo, rodo, ne preveč voljno. Sploh ne! Z lahkoto ustvarjam!

Z lahkoto se zabavam in sem srečna. Za lahkoto vidim dobre stvari, skoraj v vsem. In če ne takoj, pa potem. Pozneje. Včasih mnogo pozneje. Leta. Ampak vidim.

Torej, če mi gre na nekaterih področjih lažje, zakaj ne bi verjela, da mi lahko gre na vseh!?

Verjetno stara prepričanja. In seveda navade in zgledi.

Ampak, ni treba, da je tako!

Začela bi rada počasi!

Malo po malo!

Torej vsak dan odstotek več!

Pa kaj bi to bilo vse drugače.

Samo sem v polnosti zavestna. Prisotna. Ujamem vsako samo sabotažo. Saj ni treba, da menjam ves računalnik, mislim, moje možgane. Samo preusmerim jih, na kar pa deluje. In tako bom povečala vse to, kar deluje.

Verjamem tej teoriji!?

Saj ni druge!

Nekaj pa si želim spremeniti!

In moje dobro počutje je najpomembneje, smernik, kam grem. Proti sebi ali zase. Tako enostavno je. Zdaj pa to uporabimo! No, mislila sem sebe!

Ljubek sijoč pristen igriv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je vedno zate!