Vedno se lahko odločimo, kaj bomo. Dobro ali slabo.
Ali v moje nečarovniško življenje prevedeno…
Kako se bom počutila, dobro ali slabo, je moja odločitev.
V vse moram vlagati energijo. Ali imam ramena povešena, se
držim sključeno ali se držim vzravnano. Ali držim kotičke ust navzgor ali navzdol.
Vse je odločitev.
In majhne odločitve so pomembne.
Tako kot odločitev, da se bom počutila dobro.
Lahko se počutim dobro ali ne. Lahko se pa vsaj malo
potrudim. Tako, se že smejim. Je že boljše!
Kaj ni zanimivo, da deklice učimo, da se ne smejo zamazati
in morajo biti lepe? Dečke pa, da morajo biti pogumni?
Kakšne vse vrste neumnosti sem prevzela nase? V kaj vse sem
bila spodbujana, kot ženska, pa sploh ne vem ali se ne zavedam?
Sem bila spodbujana v moč, da jo najdem v srcu? Ali v
ponižnost? Ali v odločnost in samosvojost? Ali bolj v pohlevnost in črednost? Ne
izstopaj! Bodi tiho! Tiše poj! Tiše govori! Ne smej se!
Ampak nisem več mala deklica. Zdaj jo lahko samo objamem. Otroka
v sebi! In imam rada to malo deklico. Jo vprašam, če kaj potrebuje? Ampak že
samo to, da jo priznavam, je dovolj. Da jo vidim. Kaj ni zanimivo, da si vsi
želimo biti videni in pomembni. Ne vsem. Nekomu, ki nas ima rad.
Zdaj pa jaz izbiram zase. In želim si le najboljše! Točno tako!
Naj se končno vse rojstnodnevne želje uresničijo! Pripravljena sem!
Ljubek sjipč pristen igriv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Uživaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar