Hej, moja draga, moj dragi! Kako kaj danes?
Upam, da se je prazničnost razlila na vse dneve naprej!
Upam, da če še ni, da ste voljni, da to naredite. Saj ne, da bi vsak dan imeli
goste in divjanje. Ampak tako prazničnost, ki je meni draga.
Najboljši kozarci. Najboljši krožniki. Pač, da je tako lepo.
vem, meni to veliko pomeni. Prižgane svečke. Saj to lahko imam vsak dan! še več
pa mi pomeni počasen ritem. Veliko sem se naučila. Rada imam mir, bolj vse v
hitrosti proti nič, uživanje ob kavi.
Nisem za avtoceste in hitenje po domu. Ne! Raje si malo več
časa vzamem in sem potem v vsem tem pristnost. Rada bolj počasi srkam
trenutke. Rada občutim kje sem.
Ne pa da drvim od ene dogodivščine v drugo. V polnosti si jo
želim doživeti. ne površno, v globine.
To mi je veselje! To mi je radost.
Ljubim svoje lepo pristno polno življenje.
V počasnih ritmih.
V doživljanju v polnosti tega, kdo sem. tako se dobro
počutim. Srkam lepoto trenutka.
Dobro, da se znam poslušati. Vsaj zdaj!
Rada imam lepoto vsega, kdo sem. zdaj. v tem lepem trenutku.
Radost. Rada bi to bolj srkala. Zabavno je bilo! Praznovanje in vse. Zdaj pa
želim to prazničnost hraniti v srcu. Brez hitenja in naglice, brez nervoze. Umirjeno,
pristno. Lahko kuham, ali pripravljam hrano v naglici. Lahko pa uživam zraven v
tem. In nič ne bo hitreje. Samo odločajo malenkosti. Dobra glasba. Dobro razpoloženje.
Kreativnost. Zadovoljstvo. Ljubim to lepoto vsega, kdo sem. v vseh pogledih. Rada
sem jasnost. In pristnost. Rada imam čas zase.
Zdaj!
Ljubek sijoč prazničen dan poln sijaja in zvezdic v očeh!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je gostija, vsak dan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar