Rada imam kičasto. Ampak lepo kičasto. In to je pravi čas
zame, da to izrazim. Že to, da imam prižgano svečko v solni lučki, pa da imam
prižgane lučke na smrekici, je to je čarobno.
Zakaj pa ne bi tako prižgali svojih notranjih lučk?
Zakaj se ne bi vedno sijali in bili zloščeni?!
Saj ni treba, da nosimo vedno nasmeh. Bodimo pristni.
Poslušajmo se.
Seveda je prav, da občutimo vse. Zato smo tu.
Če pa lahko izbiram, raje izbiram sijoče trenutke.
Tu pa zdaj ne mislim, bleščeče navzven.
Sijoče. Take. Lepe.
Meni pomembne.
Kot branje knjige. Kot delanje tega, kar sem si obljubila.
Kot razveseliti koga, ki ga imam rada. Pa da imam lepo urejeno stanovanje. Pa
lepo okrašeno. Pa da sem tu, za mojo družino. Pa da sem lahko ves dan v pidžami
in se odlično počutim. Brez moderčka. Brez nedrčka. Tako, udobno. V sijaju.
Ali pa kopel! Ali pa samo poslušanje dežja. Ali pa kavica s prijatelji. Vse to
je zame sijaj. Branje dobre knjige. To sem že verjetno napisala. Pisanje.
Uživanje v poslušanju dobre glasbe. Želim si poiskati od Elvisa božične. Čakaj!
Zdaj takoj! to pa bi me razveselilo!
Ali pa gledanje dobrega filma! Uh!
Ali pitje čaja!
Res imam rada svoje življenje. Tako rada potujem. rada pa
sem tudi zapečkarica. Vse po malo. Rada pijem kavo v kavarni, ker mi je všeč.
Rada pa jo pijem tudi doma na sedežni, tako kot zdaj!
Rada sem v družbi prijateljev, ali sama, tako kot zdaj. to
so vse moji najlepši trenutki. Očitno sem multidimeznzionalen človek. Pestrost.
Čarobnost.
Življenje je takoj lepše, če poslušam Elvisa!
Vam ga delim!
Ljubek rock and roll dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista čarobnost! Zdaj! vem!
P.P.S.: Tu je, če vam rečem, da prija! Prvo mogoče preskočite…
kako lep glas ima… čarobnost… kako so prazniki lahko še lepši sploh, popolnost…
https://www.youtube.com/watch?v=mObsCm9Xu4o
Ni komentarjev:
Objavite komentar