Prepustimo se pomladi!

Izbiram življenje zase! Tako sem zadovoljna, da sem vse to, kdo sem. rada se imam. Ljubim se in se čisto zaljubljena v svoje življenje!

Delam na afirmacijah. Pa saj ni čudno, da imamo življenje, kot imamo, če si vedno ponavljamo iste in podobne in enake stvari! Pa še verjetno sploh naše niso, ampak smo jih navlekli od drugih, ki so govorili bedarije v nepovezanosti s svojim srcem.

Kako brez-vezje! Veš kaj! Tu so vsi ljudje tono zato, da mi pokažejo vzorce, ki jih želim prerasti. Hvaležna sem jim za to. Delajo te nadležne stvari, da bi se jaz imela bolj rada, da bi se učila na teh izkušnjah, da bi rasla, da bi odkrivala svojo svobodo ustvarjanja. In lahko sem jim vsaj hvaležna za to, da opravljajo svojo nalogo popolno!

Kdo je zdaj norec!?

Seveda sem prišla sem, da ustvarjam svojo prihodnost! Oni so samo mali potisni plin, veter v mojih krilih, ljubezen, ki me na nek čuden in radosten način vodi naprej!

Noro! Noro dobro!

Zarota Vesolja, da me ljubi skozi vse situacije in vse, kar živim. Vse se dogaja zame, ne meni! Danes se odločam zaupati!

Dobro.

Zdaj pa vadimo to!

Ljubezen bolj živim danes. Čutim, da je čas, da se prepustim radostni rasti. Ni je treba izsiljevati – tako me vedno najde. Kaj če bi res delala bolj na svobodni ustvarjalnosti? Kaj če bi delala bolj na radosti? Kak sploh delaš na radosti? Z lopato in grabljami?

Eh, pusti mučenje in trpljenje. Dajmo to z lahkoto. Dajmo to naredimo z milino metulja, ki kot dobra vila peresno lahko nežno frfota po zraku in se ustavi na najlepši roži.

Kot je načelo zena.

Sedim pri miru v tišini. Nič ne delam. Pomlad pride. Rože cvetijo.

Danes dopustimo, da se vse v nas razcveti.

Ljubek sijoč pristen razvajan dan poln ljubezni!

Cmok!

Objem!

Kiss, kiss!

P.S.: Življenje je hvaležnost v vseh pogledih in tako naj tudi bo. Tako je! Radostno postajanje cvetenja!

P.P.S.: Nov svež navdih... https://youtu.be/7CYiPoB-QXg