Včeraj ali predvčerajšnjim mi je pisalo, da sem preveč
sebična, da je vsem okoli mene to že preveč. Kako sem se smejala zraven!
Rada sem sebična. Če ne napolnim svojega kozarca, kako naj
sploh kaj dam. Meglo? Neprisotnost? Razmišljanje o tem, kako si čimprej želim
iti? Ali pa tečnost?
Rada lepo skrbim za svoje življenje in zase. Končno sem to
res lahko začela prakticirati. Ne vem, zakaj sem vedno dala partnerja na prvo
mesto in seveda sem tudi mama. Ampak! Ampak! Zdaj se učim biti prijazna do
sebe.
Uh, koliko občutkov krivde še je vezano na to! kako bi raje
kar iz navade rekla da in bi se jaz potem tam ali kjerkoli slabo počutila. Zdaj
pa vem, da je čas, da se res sprejemam in ljubim.
Pa še to. Kot otrok smo morali biti poslušni in ubogljivi in
čim manj nemoteči. Zatiskala sem svojo osebnost in razigranost in veselje. Zdaj
se osvobajam tega, da se na glas smejim, da se prav krohotam, če mi je do tega!
Zdaj objemam to deklico, to malo punčko v sebi, ki je bila
karkoli za kogarkoli, razen ona sama. Nisem bila preveč v stiku z njo. Zdaj pa
jo objemam. Rada jo imam. Objemam vse njene dele, ker sem celovita oseba. Nisem
samo pridna. Vse sem! in to se tako dobro občuti!
Svobodo si dajem – vsaj vedno bolj – da sem lahko vse, kar
si želim biti. Lahko občutim vse, kar občutim. in lahko se sebična! Sicer pa je
tudi sebično, če me nekdo želi nekje, da bi se počutil boljše.
Pa še to sem včeraj spoznala! Partnerja. Vsak prinese
polnost in potem to teče. Če ne teče, ni treba potiskat. Ni treba delati na
odnosu. Vsak dela na sebi! Kako zanimivo novo spoznanje. Če sta oba polnost ljubezni, potem jo pa živita skupaj! Pa kaj ni to čarobnost!
Ljubek sijoč unikaten barven sijoč ljubek dan!Cmok!
Objem!
P.S.: življenje je kreativnost v vseh pogledih! Ustvarjaj si svoje življenje, kot si ga želiš!
P.P.S.: Poslušaj svoje srce... https://youtu.be/9UYQTGQuXRE
Ni komentarjev:
Objavite komentar