Kako lepo življenje imam! Sploh ne morem verjeti!
No, ne pretiravajmo!
Saj lahko verjamem!
Kaj ni zanimivo, kaj sem prebrala v Učeniku življenja od Kojca,
da vsa naša prepričanja ustvarjajo naše življenje.
In če danes začnem razmišljati drugače, potem si danes
ustvarjam drugačno življenje!
Kako pa zdaj to!?
Seveda sem komaj pri prvi lekciji…
Ampak! Ampak!
Kaj če bi dala možnost najprej takim stvarem… mislim…
Vse se dogaja zame.
Vse je tukaj zame.
In seveda je potem tu hvaležnost. Cenim vse te lepote v svojem
življenju.
Izgubila sem nit. Tisto rdečo…
O čem sem že pisala.
Torej. Misli spreminjajo poglede. Realnost. Spreminjajo dojemanje
realnosti.
Prepričanja vplivajo na vse. Kaj bi torej lahko verjela, da
bi mi olepšalo življenje? Tu ne mislim na zunanje popravke… na notranjost… od
znotraj navzven… da se počutim še bolj srečno, izpolnjeno, zadovoljno… ustvarjalno.
Jaz. Jaz kot jaz.
Vse Vesolje mi stoji ob strani ob kreiranju fantastične
zgodbe. Mojega življenja.
Kaj pa drugi pol? To kar si ne želim?
Res je, da več pozornosti, ko temu posvečam, bolj raste.
Pa si tega želim?
Ne!
Sklep torej!
Delam več tega, kar ljubim.
Osredotočam se na to, kar imam res rada.
Osredotočam se na to, kar je že dobro v mojem življenju.
Zabavam se. Čimbolj uživam. Ne vem, zakaj sem se najprej
videla z dobro knjigo na plaži. Ampak ne ob največji vročini… no, recimo v
senci. To je to!
Danes sem tukaj, da si polepšam dan. In s tem posledično
življenje! Juhu!
Pa to je lahko!!!
Ljubek sijoč pristen srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je zate. Danes! Tukaj! Ne delaj se, da zdaj ne veš! Naredi si dan po svoje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar