Želela sem napisati. Upam. Kaj upam! Nič ni več upam?!! Samo
zaupam.
Samo zaupam. Vse je v moje najvišje dobro!
Čutim notranjo srčnost. Srečnost. Lepoto. Sem vse, kar sem. Danes. Zdaj! Lahko sem čisti užitek. In ta trenutek mi je v čisti užitek! Rada
imam ta lepi trenutek.
Tako sem zaljubljena v življenje, da čutim metuljčke v
trebuhu. Kaj ni to zanimivo? Čutim hvaležnost.
Začutila sem tudi hvaležnost za vse svoje bivše fante. Brez njih
danes ne bi bila to, kdo sem. še bolj pristna. Vsakemu posebej sem hvaležna, da
sva preživela čudovit čas skupaj. Potem pa se poslovila. In zdaj je čas, da jim
tudi vsem odpustim. Pa saj jim niti nimam kaj odpustiti. Nič! Znašli smo se na
tem križišču, prepletanju skupaj, ker smo si takrat bili najboljša izbira. Ali
ker smo se mogli kaj iz tega naučiti. Ali ker je bila to naša milost, da smo
danes še boljše osebe, kot smo bili. Ne vem, ampak vem, da je vse bilo in je v
moje najvišje dobro. samo boljše. In še boljše in še boljše postaja. Zaupam. Lahko
sem vse, kar sem. v polnosti. Uživam. V vsem svojem sijaju.
In milosti. Čutim, da je življenje res zame. Tako kot je
vedno bilo. Čutim. Čutim. In zaupam!
Ljubek pristen čuten sijoč unikatno srčkan dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Življenje te objema in zasipuje z ljubeznijo. Dovoli mu!
Ljubek pristen čuten sijoč unikatno srčkan dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Življenje te objema in zasipuje z ljubeznijo. Dovoli mu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar