Polnost popolnost

Sem lahko polnost? Sem lahko še bolj pristnost? Sem lahko še bolj iskrenost? Sem lahko še bolj samosvojost. Sem lahko še bolj unikatnost? To mi je v srčnost in srečo. Užitek. Čistost. Čutim to zbujanje notranjosti. Vse je v meni, kot mora biti. Čutim to pisanost. In lahkotnost. Vse se odvija točno tako, kot se mora.

Želela sem napisati. Upam. Kaj upam! Nič ni več upam?!! Samo zaupam.

Samo zaupam. Vse je v moje najvišje dobro!

Čutim notranjo srčnost. Srečnost. Lepoto. Sem vse, kar sem. Danes. Zdaj! Lahko sem čisti užitek. In ta trenutek mi je v čisti užitek! Rada imam ta lepi trenutek.

Tako sem zaljubljena v življenje, da čutim metuljčke v trebuhu. Kaj ni to zanimivo? Čutim hvaležnost.

Začutila sem tudi hvaležnost za vse svoje bivše fante. Brez njih danes ne bi bila to, kdo sem. še bolj pristna. Vsakemu posebej sem hvaležna, da sva preživela čudovit čas skupaj. Potem pa se poslovila. In zdaj je čas, da jim tudi vsem odpustim. Pa saj jim niti nimam kaj odpustiti. Nič! Znašli smo se na tem križišču, prepletanju skupaj, ker smo si takrat bili najboljša izbira. Ali ker smo se mogli kaj iz tega naučiti. Ali ker je bila to naša milost, da smo danes še boljše osebe, kot smo bili. Ne vem, ampak vem, da je vse bilo in je v moje najvišje dobro. samo boljše. In še boljše in še boljše postaja. Zaupam. Lahko sem vse, kar sem. v polnosti. Uživam. V vsem svojem sijaju.

In milosti. Čutim, da je življenje res zame. Tako kot je vedno bilo. Čutim. Čutim. In zaupam!

Ljubek pristen čuten sijoč unikatno srčkan dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje te objema in zasipuje z ljubeznijo. Dovoli mu!