torek, 5. februar 2019

Prepletanja...

Prepletanja. Kako je lepo, ko se prepleta čarobno z vsakdanjim. Vedno bolj čutim čarobnost. Otipljiva je. Moja duša naj danes vodi, naj mi pokaže znamenja, na živi skozi mene. Srce je moj kompas.


Že dolgo se nisem tako zabavala. Vem. Potovanje. To pa me vedno razveseli. Prav komaj čakam. Prav srečna sem, že za vse trenutke, ki me čakajo.

Lepo je biti tukaj. Lepo je biti tudi tukaj. Zdaj v tem trenutku. Zdaj v tem lepem času, upanju. Veselju. Srečanju. Duše in otipljivega.

Vse je lahko čarobno, če sem pripravljena videti. Vem, da je. Vem, da je čarobno. Že vse jutro je tako. Vse se samo stopnjuje. Danes pa je spet izlet. Še malo dalje! Kako se veselim! Komaj čakam! Vem, da je čas, da grem dalje! Vem, da je čas, da se posvetim sebi in samo uživam! To je danes moj dan! Kakorkoli bo prinesel, bo lepo. In že zdaj je lepo.

Včeraj sem toliko kave spila. Samo tri, no. Ampak bile so kar ene za drugo. Malo preveč. Malo preveč v vrsti. Najprej, ko sem čakala prevoz. Potem se čakala, da bom sprejeta. Potem pa sem še eno šluknila, ko sem spet čakala na prevoz. Saj ni, da ne bi bila dobra. Mogoče je je bilo samo malo preveč.

In kaj zdaj pijem? Kavo s kokosovim mlekom. Božansko.

Med vožnjo dol se je kar naenkrat razkril tako mogočen grad. Kljub temu, da je bila megla, se je videl. Saj je cesta čisto ob njem. Lepo je. Res je čarobno. Zdaj so ga obnavljali. Kako bo to čudovito. Saj je že zdaj!

Ljubek srčen, srečen dan!

Cmok! Objem!













P.S.: Življenje je lepo! Robbie Williams, Love My Life (https://www.youtube.com/watch?v=j4ggyO-OFXU)

Ni komentarjev:

Objavite komentar