sobota, 15. julij 2017

Internet proti nič... Jeee!

Če še kdo slučajno misli, da sem v Egiptu. Nisem. Že cel teden sem doma!

Res sem imela celo opremo zraven, za bloganje v živo… Samo je internet delal s hitrostjo proti nič. Prvi dan sem se še trudila. Potem pa se mi je teh petnajst minut časa zdelo izgubljenih. Trud za nič. Pa sem opustila misel.  Trud in sem samo uživala.

Niti nisem pisala. Prvič, da sem imela dnevnik zraven, da ga nisem rabila šele iskati po trgovinah, pa ga cel teden nisem nič pisala… Na morju sem. Samo prepustila sem se in uživala vsak trenutek. Kdo rabi internet? To tako imam skozi doma. Sploh, saj bom doma vse nadoknadila. Sem pa zbirala zaklade srca. Ti so pomembnejši. Večni…

Zdelo se mi je, da sem se komaj navadila na to vročino. Cel dan, tudi zvečer le za neopazen odtenek manj, vroče. To ne, tako, vroče. Ali pa… Hej, malo je vroče. Ampak res vroče. Zdaj pa se mi je zdelo, da se že dopust bliža koncu. Že odštevam dneve. Počasi. Vmes pa še želim užiti vse lepote tega izjemnega dneva. Dopusta. Tako dolgo sem si že želela v Egipt! Doživela sem korale. Nešteto ribic… Turkizno rajsko morje. Vetrc v laseh na jahti.

Hotel je imel pestro ponudbo hrane. Ne vem, kake vse raznolike restavracije z raznoličnimi kuhinjami. Spomnim se samo libanonske in kitajske… Različni stili restavracij. Orientalska je imela notri nešteto drobnih belih malih lučk. Tudi pri samopostrežnem bifeju. Vse v takem izrezljanem romantičnem, ne preveč osvetljenem ljubkem vzdušju. Bila je restavracija zunaj. Pa čisto na pomolu s svečkami. Čisto ob morju, kjer so spodaj plavale oranžne ribice. Pa notri romantična baročna restavracija. Pa klasična kontinentalna z lično prikupno skladno ureditvijo. Pa na plaži čez dan, pa ob bazenu.

Seveda pa so posebno poglavje sladice. Bile so tako raznovrstno pisane. Pa moja najljubša baklava. Vsak dan me je vabila. In vsak dan sem neizmerno uživala v njenih okusih.  Večkrat… in še v katerih drugih.

Saj ne vem, če bi to pisala..
. Ljudje pa so neverjetno prijazni. Ali naučeno prijazni. No, eni so res iz srca. Ti so mi simpatični. Nevsiljivo. Vedno, ko postrežejo pijačo, vprašajo zraven, kako si kaj. Pa še par vljudnostnih vprašanj. Odlično. Še nikoli bolje. Super. To je bilo ponavadi to. Pri zajtrku pa je bil neki norec, ki me je začel spraševati bolj osebne stvari. Ni bil moj tip. Malo sem se še pogovarjala, dokler mi ni začel, da je zvečer prost, da bi šla na pijačo. Seveda ne. Pa sem mislil, da sem ti všeč. Ne hvala. Povedala sem mu, da imam fanta doma. Že prej. Trikrat. Nisem njegova mati Tereza. Ne morem ga odrešiti... Niti ga nočem… Tako sva potem sedela na drugi strani, kjer je stregel prijazen stric z brkami. Ali pa drugi mladenič…

Najbolj zanimivo pa je bilo, da sva predzadnji dan spoznala dve Slovenki. Kaki faci! Koliko zanimivih izkušenj! Več kot desetkrat je že bila znanka tam v Egiptu! Vse njihove fore je že vedela. Tudi to o pijači zvečer (O čem bi se pogovarjala? Sploh?), kako si lepa in kako lepi nasmeh imaš in takoj potem, ljubim te, bi se poročila z mano? 

(Tu bi bilo mogoče dobro nekaj razjasniti. Želim si moškega, ki me vidi v srce, dušo, ki me začuti kot osebo, celoto… ne samo kot telo… Ne rabim samo telesa ob sebi, ki je mrtvo. Lepega mladeniča, ki je mlad, v srcu pa mrtev, brez strasti in v resnici ne živi… Tu je smisel. Ljubim v globine in to pričakujem nazaj. Želim si moškega, ne biti poročena. (Kaj je zdaj bilo to??) V glavnem, ne bi nobenega zraven vzela.)


Fajn in zanimivo je bilo klepetati z njima in se hecati na terasi zvečer zunaj. Vse smo opazile direktorja hotela, ki se je razkazoval na plaži brez majice. (Saj je imel kaj pokazati...) Sin pa je opazil, da si je kupil novi telefon... Čas skupaj je kar hitreje minil. Gledali smo, kako je človek požiral meče... in ogenj... Škoda, da se nismo že prej spoznali… najboljši čas za potovanje je oktober (moj mesec) ali mogoče maj. Takrat bi si bilo dobro ogledati tudi piramide. To tako ali tako! 

Pester dan v globine! Cmok! Cmok! 


P.S.: Egipt mi privablja nasmeh na ustnice... 

P.S.: Poljub me! Pa kaj še!?! Samo spokaj! Andrea Bocelli - Besame Mucho (https://www.youtube.com/watch?v=fTxcrjBGves)

Ni komentarjev:

Objavite komentar