Pljusk sreče...

Neverjetno! Kako smešna pesem! V hrvaščini. Z globokim glasom. Spevno. Zanimivo za poslušati. O barki, mali barki. Ljubezen je v srci prišla. Kako hecno. Morje prihajam!

Kaki kompliment sem dobila danes, da dobro izgledam. Kar za lička me je prijela

soseda: »Lepo si se zrihtala!« Sprejela sem kompliment, da sem se res lepo uredila, hvala. Dobro se počutim z živobarvnimi nohti. Rdečo bluzico in čevlji, ki so tako elegantni.

Če nekdo ne misli o tebi manj, kot da si čudovit, potem je bolje, da ga ni v tvoji prisotnosti. (Nekje sem to prebrala, mislim, da na fb…) Tako čutim ob sestri. Obe sva čudoviti in to živiva. Na drugačne načine. A vseeno neponovljivo fantastični.

Rada bi samo bila srečna. Potem pa bodi. To je to. Ni mi več do nekih neumnosti. Nimam niti časa. Lahko, ne vem, danes sem še tu, potem pa me več ni. Zakaj bi želela biti karkoli drugega, kot da sem srečna?

Kaj bi najbolj obžalovala?

Da nisem naslikala vseh slik v srcu.

Povedati želim sinu, da je v moje življenje prinesel izmerno veselje. Da sem že dobila največje najbolj dragoceno darilo na svetu. Njega.

Obžalovala bi, da sem se tako dolgo grizla za nepomembne trenutke. Res. Se mrcvarila.

Obžalovala bi tudi, da nisem živela po svoje, da si želim odobravanja drugih.

Obžalovala bi, da nisem na vse gledala z ljubeznijo, ne strahom.

Privoščila bi si večkrat kakšno malenkost.

Tako kot kavico. Več penic na kavici… To gostilno pa so malo nerodno zasnovali. Tukaj čisto ob cesti, ko se vse sliši, vsak avto ti kar vetrc mimo naredi. Pa še glasno je. Kaj so te razmišljali? Zdaj pa moram iti. Čudovitemu dnevu na proti…

No, še par dni,  če danes ne štejem in dopust! Pa kaj je življenje lahko lepše?! Iti moram. Res.

Dnevno lovljenje sreče. Ni mi več za loviti. Rada bi jo imela.

Ampak, če nimam jasno definirano, kako naj potem vem, da sem srečna. Potem je to tako, lebdenje po gladini življenja. Morje, ki te nosi malo sem, malo tja. Tok. Tokovi.

Moja sreča je počasno prebujanje. Pretegnjene vseh kosti. Meditacija. Joga. Najboljši del. Kava v postelji. To pa naravnost obožujem. Ali na balkonu. Samo zjutraj je še ponavadi malo preveč svežine. Potem sprehod. Slikanje. Kaj sem že napisala pisanje? Dnevnika. Bloga. Pesmi. Kuhanje. Sladoled. To, da samo sem nekje v naravi in občutim lepoto. Raziskujem. Čas z ljubimi. Smeh. Družabne igre... 

Morje...

Lep čudovit pljusk sreče, srce!

P.S.: Kaj pa ena srečna dalmatinska... KLAPA RIŠPET I MIŠO KOVAČ : Sunce mi od tebe dolazi

 (https://www.youtube.com/watch?v=J6LadN85UaM)