VEDNO LJUBEZEN

Kako si želim imeti vse pod kontrolo!

Kako si želim, da bi točno vedela, kaj bo in kaj naj zdaj!

Kako si želim, da bi poznala pot do uresničitve!

Kako zelo si želim, da bi že končno prišla na cilj!

Kaj pa, če vem?!

Kaj če vem, da je pot srca prava. Kaj če bi se ji popolnoma prepustila in bi zaupala, da ne glede, kakšen bo izid – bo to vedno ljubezen.

Vedno je ljubezen.

Lahko se odločam, da bom polno stopala po poti, ki v meni prebuja ljubezen. To je dovolj. Če izbiram srčno pot, potem je to pot ljubezni. Pa to je potem dovolj. Ne rabim vedeti več. Če je končni rezultat ljubezen in če že zdaj čutim na poti ljubezen, potem je pot nepomembna in tudi rezultat.

Če pa želim izsiljevati, potem to pomeni, da ne zaupam, da je ljubezen vedno prisotna in da je vse vedno zame. Takrat želim kontrolirati, imam nujno potrebo, da je nekaj po moje – takoj – zdaj – v tem trenutku, če ne bo že prepozno. To je bolj izražanje ega kot resnično zaupanje v ljubezen.

Še vedno se je vse dobro izšlo, tudi zdaj se bo.

Če dopustim, da vodi ljubezen, potem je to to. Pomagam si z vprašanjem, kaj bi ljubezen naredila zdaj?

Bi povedala resnico? Nežno?! Sigurno pa bi se bolj zabavala!

Zdaj se mi je narisal nasmeh na obrazu. Zaupala bi. Zabavala bi se. Vse je zame. Vse je mogoče! Ljubljena sem že zdaj preko vseh mej.

Drugih ne rabim prositi za odobravanje, da sem lahko srečna. Srečna sem kar tako, ker mi je. Uporabljam vso svojo mističnost, ki je modrost srca. Danes živim polno. Danes živim iz srca. Ne rabim se več dokazovati. Ne rabim se več izkazovati, da sem vredna. Izjemna sem. Danes se sprejemam! Juhu!

Ljubek čaroben lep sočen sijajen lahkoten živahen blažen vesel celovit edinstven sončen slasten dan poln božanskega obilja!

 

Čarobnost te čaka vsepovsod. Odpri ji srce! Sledi svojemu srcu!