Kako hitro me tok misli lahko zapelje v negativno, če nisem pozorna! Plevel se razraste v sekundi. Pojavijo se dvomi, strah, občutek, da nisem dovolj, občutek zavrnjenosti, nepomembnosti… same take stvari, ki so še za pozdraviti v meni. Nič od zunaj jih ne izzove. Samo moji podtalni, speči občutki so, ki najdejo razpoko in pridejo na površje. Če se ne pogovorim z njimi in jih dam spat nazaj, se razbohotijo in želijo imeti glavno besedo v mojem življenju. Pa jim je ne dam!
Od zdaj naprej
ima ljubezen glavno besedo v mojem življenju. Vse lahko potrka na vrata, ampak to je moj dom in dobrodošla je
samo ljubezen ali več. Samo to spustim naprej. jo pogostim in jo pokrijem s
kociko, da ji je ravno prav. Naj se dobro počuti doma v mojem srcu. Naj ostane
za vedno.
Takoj, ko bi ob
vsakem dvomu vprašala eno samo vprašanje: »Je to res?«
Bi takoj dobila
odgovor, da ni. Ne, ni res.
Če pa bi dobila
odgovor, kar resno ne verjamem, da bi. No pa vseeno, če bi dobila odgovor: »Da,
res je,« pa imam še eno drugo vprašanje.
»Pa je to zares
res?!?«
Byron Katie je
postavila ti dve vprašanji. Prav za prav mislim, da so bila štiri.
Torej…
»Ali je to res?
Ali je to čisto res?«
Ta vprašanja
oblikujejo potem resnico. Kaj pa je res? Obrni te besede, da bodo ustrezale
resnici.
Zaupam si! lahko si
zaupam. Verjamem vase. Izjemna sem.
To je resnica!
Jaz sem izjemna!
Danes si povej
resnico! Ne nasedaj več
lažem! Čudovita in izjemna si točno takšna, kot si, moja draga!
Lep sočen čaroben
jasen kreativne zaupljiv iskren navihan sladek pocukran dan!
Čarobnost je v tebi.
Prebudi jo. Sledi svojemu srcu in kompasu ljubezni! Tako zelo si ljubljena!
Ni komentarjev:
Objavite komentar