Ah, za mano je divje obdobje, ko sem noro ljubila in spoznala, da je vse bila samo iluzija. Bila je samo moja ljubezen – to pa je bilo resnično. Bil je dober izgovor, da sem vso svojo ljubezen tako zlahka dajala.
Noro. Res noro.
Veš, kaj. Ni mi žal,
ker sem morala to vse čutiti in dati skozi. Če bi lahko bi edino odvzela
trpljenje drugih v tem procesu spoznavanja in mojih lekcij. (Mogoče smo se vsi
podzavestno prijavili na njo.)
Skozi to izkušnjo mi
je bil omogočen pretok ljubezni.
Vem, mogoče bi se
morala bolj kriviti ali bi me moralo biti bolj sram ali kakorkoli, biti bolj
zagrenjena. Pa nisem. Kar hitro sem predelala ljubezen, ali spustila, kar ni
ljubezen. Mislim, da so mi res pomagale meditacije pri tem in resnična ljubezen
domačih. Brez obsojanja, še vedno me imajo radi. Jaz pa sebe tudi, vsak dan
malo bolj.
Prosim odpuščanja in
odpuščam sebi.
Hvaležna sem za to
izkušnjo. Spet mi je dala nov vpogled v življenje. Vame. V moja prepričanja.
Ljubezen vedno
zmaga. Ljubezen je vsemogočna.
Še vedno verjamem v
srečne konce.
Spuščam pa vse
občutke krivde, sramu ali zagrenjenosti zaradi tega. Ni treba, da to nosim. Naj
vse delčke mene, ki si še želijo to nositi zame ali za druge, ozdravi ljubezen.
Naj me zdaj objame ljubezen. Tako lahko to spustim.
Hvaležna sem za
svoje življenje. Hvaležna sem za resnično ljubezen.
Rada se imam. Ljubim
svoje življenje.
Kaj če bi vso to
ljubezen namenila temu, da še bolj ljubim svoje življenje?! Pa to bi pokala od
ljubezni!
Ljubek čudovit
čaroben sijoč srčkan sočen slasten božanski dan poln sladkega božanskega
obilja!
Sledi svojemu srcu!
Naj bo tvoja pot posladkana z resnično ljubeznijo! To si zaslužiš in nič manj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar