BOŽANJE LJUBEZNI

Ljubezen nas boža v rimah besed, dejanj, ljudi in okoliščin, ki so nam osebno ljube.

Meni zdaj poje skozi tišino narave. Jelen nekje v daljavi laja in kliče svojo drago. Mogoče je to obdobje v mojem življenju, ko mene kliče moja sorodna duša in je čas, da odprem srce še malo bolj. Kliče me ljubezen. Resnična ljubezen.

Sonce mi šepeta skozi toplino žarkov, ki me božajo in me nežno ljubkujejo po obrazu. Prenesem še več svetlobe. Prenesem še več resnične ljubezni.

Moje srce očiščujem vsega, kar bi še ljubezen zadrževala zunaj mene.

Zaupam.

Dovoljujem si čutiti ljubezen. Vso me obkroža. Ni mi je treba iskati. Ali biti naščeperjena, naježena ali v paniki, kje hodi. Tukaj je že. Čutim jo. Ne rabim biti obupana, kje je, da jo nujno potrebujem. Ker ko si nekaj zelo zelo želim, pomeni, da nekaj zelo zelo zdaj ni tukaj.

Sama sem trmasta in bi želela, da se ljubezen pokaže takoj. Tako sem trmasta, da gledam kot bik v nova vrata, da ne vidim, da je že vse okoli mene.

Tega se želim osvoboditi.

Ljubezen je že tu.

Ne rabim se osvoboditi, lahko samo spremenim pogled.

Že zdaj sem globoko ljubljena. Skozi naravo, skozi moje ljube, skozi ustvarjanje, skozi prijazne ljudi, ki so ob meni skozi to zanimivo obdobje.

Lahko bolj zaupam v božanski pravi čas, kot v moje obsedeno zahtevo, ko želi moj ego kontrolirati situacijo. Kaj pa, če še najina ljubezen ni zrela? S tem pa zamujam vse čarobne trenutke, ko res lahko uživam v ljubezni, ki jo zdaj prejemam.

Kaj si vse želim, da bi mi partnerska ljubezen podarila, kaj jaz zdaj nimam? Spet sem priznala, da želim neko izpolnitev v prihodnosti, ki mi jo lahko da samo določena oseba.

Kako naj bom v miru, če zdaj nimam partnerja že tu, da bi lahko bila srečna?! (Kako nora vprašanja?! Ali ne!) Torej si lahko spet dovolim občutiti ljubezen samo, ko bo ta prišla na točno določen način ob točno določenem času, da sem lahko srečna?!

Spet neko predvidevanje, ki mi ne dopušča, da bi zdaj polno ljubila svoje življenje in dopuščala ljubezni, da sem zdaj v tem trenutku ljubljena?!

Čutim mojo željo duše, srca, da se s svojim srčnim partnerjem najdeva. Tudi on me išče in hrepeni po meni. Srečna sem, da mi je namenjeno ljubiti in da sem ljubljena, že zdaj – na milijon načinov. Oba bova vedela, da sva se srečala in da je to to – in moje srce bo prejelo še milijon in en način ljubezni. Zaupam. Zaupam v božanski pravi čas, ne pa v uro ega, ki pravi, naj pride zdaj takoj. Vse je orkestrirano v popolnosti ljubezni, tudi moja ljubezen, tudi najino srečanje s sorodno dušo. Zdaj pa odprem srce ljubezni in si jo dovolim občutiti že zdaj.

Ptički veselo pojejo.

Danes zaupam, z vsem srcem, da si Ljubezen želi zame, da sem ljubljena na vse mogoče načine, tudi v partnerskem odnosu, ker je to zapisano v mojem srcu. S sorodno dušo se bova našla ob pravem času, zaupam v to. Zaupam, da ljubezen orkestrira vse okoliščine, da se srečava. Prej kot slej. Vmes pa uživam življenje.

Dopuščam ljubezen.

Ljubek ljubeč srčkan svoboden ustvarjalen sijoč navihan sočen strasten harmoničen vesel blažen optimističen kreativen dan poln božanskega obilja!

Ni mi treba izsiljevati romantične ljubezni, saj je že tu. Bolj kot izsiljujem, manj v srcu res verjamem, da bo prišla ob pravem času. Samo zaupam. Danes zato samo zaupam. To je več kot dovolj! In sledim svojemu srcu! Prepuščam bogu, da vodi. Vmes pa dvignem glavo in koga pogledam v oči. 'Si ti ta?!' To je dovolj. Odprta sem za ljubezen! Juhu! Bog je ljubezen, zato si bolj kot vse na svetu želi, da se mi izpolnijo moje srčne želje. Najlepše pa je, da ima moč, da mi to uresniči po meni (še) neznanih čarobnih poteh. Vse poti me vodijo v sr(e)čno partnerstvo. Najbolj pa ta trenutek! Juhu! Zaupam ljubezni!