Nekaj mi že skozi govori, da naj popravim napake za nadaj. Seveda si jih svojim, ker sem zaradi tega postala boljši človek.
So bile sploh napake ali so mi na široko odprle oči, kaj ni
ljubezen? Mislim, da resnica, ljubezen in luč vedno zmagajo. Vem, da
vedno zmagajo! Tudi v moji osebni preobrazbi.
Zdaj končno vem, kdo sem. In kdo postajam. Nisem končana. Sem
slika v nastajanju!
Ponosna sem nase, da sem prišla tako daleč. Tudi, če samo jaz
tako vidim. Postajam bolj in bolj stabilna v sidranju ljubezni v moje
življenje. Mir je lažji in lažji. Tudi pristnost.
Ne poskušaj me spreminjati, ker bom najprej zamerila sebi, da
nisem pristna. Potem pa še tebi, ker zahtevaš nekaj tako nemogočega od mene. To
še nikoli ni delovalo. Še nikoli nisem nikogar osrečila, ko sem se pretvarjala
ali ugajala. Vsaj ne pri bistvenih stvareh.
Torej, če me kdo ne sprejema tako kot sem – ni zame. To je to. Predolgo
sem hodila, da sem prišla do sem, ker sem zdaj. Pristnosti. Srčnosti in ljubezni,
da bi zdaj to opustila! To mi pomeni največ na svetu!
Ljubek čaroben pristen sijoč dan!
Čarobnost je v zraku! Sledi svojemu srcu! Uživaj in se zabavaj!
Samo bodi! Bodi, kdo si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar