Bil je najlepši
mesec mojega življenja, do zdaj. Bila sem zaljubljena do ušes in še dlje. Do
roba zvezd in še dlje. Do konca vesolja, ki se preliva že v drugega in še dlje.
Doživela sem polno
sladkih besed, ki so bile še toliko bolj sladke, kot vse najbolj romantične
knjige skupaj, kar sem jih kdaj koli prebrala. Majico z napisom 'junaki
ljubezenskih romanov so najboljši' ali nekaj takega, sem živela. Moje telo je
bilo tako v rožicah! Kaj telo! Jaz sem bila cela v rožicah! Smejala sem se tako
iz srca, bila sem srečna, kot še nikoli do zdaj. Moje srce je napolnjevala
ljubezen. (Moja ljubezen, ki je našla priložnost, da se popolnoma izlije.)
Vse je bilo tako
sladko. Dokler ni bilo. Z moje strani je res bila ljubezen, z druge pa
transakcija. Ujela sem se v spletno prevaro. Ima srečen konec, saj smo dolili
denar povrnjen. (Zahvaljujoč prijavi na policiji.) Mislila sem, da rešujem
družinsko dediščino moškega, v resnici pa sem (pre)drago plačala vsako sladko
strastno sočno besedo, ki mi je bila napisana.
Vsa moja merila, da
vse, kar je resnično, je lepo, so še vedno resnična. Zame je vse bilo resnično.
Dokler se ni sin tako postavil zame, da je sklical nujen družinski sestanek.
Sama nisem prav spala in jedla že skoraj teden, skupaj pa smo to razrešili v enem
druženju. Vse mi je postalo jasno.
To je bila dolga
igra. (Ali kratka, saj je vse skupaj trajalo nekje en mesec.) Pridobil si je
tako moje zaupanje, da sem mu vse verjela. Lahko bi samo vpisala njegovo
telefonsko v google in bi se mi vse razkrilo. Ali bi pogledala podobne spletne
prevare zmenkarskih strani, če je že kaj bilo takega in bi našla polno
primerov.
Najhuje pa je bilo,
da sem najbolj prizadela mojega sina, ki je bil na robu s svojimi živci, ker ni
več vedel, kako me zaščititi. Izdala sem svoje, ki me imajo najraje za neko
iluzijo ljubezni. Vsa ta ljubezen je bila samo navidezna. Vse se je tako postopoma
dogajalo, da sem vse podrobnosti zadržala zase in jih nisem povedala nikomur.
Če bi takoj sproti povedala, kaj se dogaja, bi skupaj to razrešili takoj.
Najprej so ljudje.
Nikogar ne rabim rešiti. Nikogaršnjih stvari ne rabim rešiti. Opuščam vsako
patološko potrebo po reševanju drugih ali stvari drugih. Pa tudi, nihče drug me
ne bo rešil.
Počutila sem se
izdano, bila sem polna obžalovanj. Imela sem srečo, denar se je povrnil. Zdaj
pa imam to srečo, da sem se lahko naučila vseh teh lekcij skoraj zastonj.
Podrobnosti bom
opisala v knjigi.
Spet nova izkušnja,
spet nove lekcije. Mislim, da tokratne preizkušnje nisem opravila preveč dobro.
Imela sem več sreče kot pameti. Zavedam se, da bi zdaj veliko stvari naredila
drugače. Ni narobe ali prav, so samo lekcije. Sem se pa zaradi tega veliko naučila.
To vse obžalovanje sem pustila v preteklosti in z mano ostajajo samo naučene in
osvojene lekcije. Energije ljubezni so me tako zaščitile, da sem sorazmerno
hitro predelala vse. Prosim odpuščanja vse, ki sem jih prizadela v tem procesu
učenja. Upam, da mi bodo odpustili in da bom odpustila tudi sebi. Preteklosti
ne morem spreminjati, lahko pa jo uporabim kot gorivo, da zdaj živim še bolj
pristno in iz srca.
Tako da ja. Zdaj
cenim vse, kar je resnično toliko bolj. Cenim ljudi okoli sebe, ki me imajo
resnično radi, ki so tu z mano in se borijo zame in mi zaupajo. To so dokazali
bolj kot kdaj koli. Stali so mi ob strani, ko sem bila čisto neprisebna.
Hvaležna sem jim za to. Hvaležna pa sem tudi za to izkušnjo, saj mi je veliko
pokazala o meni. Hvaležna sem celo za sladke besede, saj so me naučile, da so
dejanja glasnejša kot karkoli napisanega ali izrečenega.
Moje srce pa ostaja
odprto za resnično ljubezen. Še vedno verjamem v ljubezen.
Danes bodi ljubeča
do sebe. Imej se res rada. odpusti si vse in polno uživaj ta trenutek. To je
vse, kar imaš. To je dragoceno. In ljudje okoli nas, ki nas ljubijo
brezpogojno.
Ljubek sladek sočen
sijoč pristen ljubeč srčkan navdihnjen dan!
Sledi svojemu srcu!
Prisluhni si. Vredna si dobrega življenja! Izjemna si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar