Življenje ni stanje na mestu. Je bolj tok reke. Še kamen se premika ali se okruši ali ga kaj vrže drugam ali ga kaj preraste. Nič ni na miru. Zakaj bi bili mi?
Ni nam naravno, da
smo pri miru. Še drevesa se pozibavajo v krošnjah. Vsi mi smo sistem gozda,
ki šepetamo in pojemo vibracijo miru. Jo krepimo tako, da izbiramo več sreče, izpolnjenosti,
radosti in zadovoljstva. Tako ustvarjamo umetnino našega življenja, bi
rekel Osho. Povezani smo. Čas je, da gremo naprej. Pustimo zadaj vse,
kar nam več ne služi. To si mi zaslužimo.
Samo pojdimo naprej,
bi rekel Osho.
Gremo. Gremo!
Danes se mi dogajajo
tako lepe stvari in počutim se prenovljeno! To je zares čista čarobnost! To je
izjemno. Dopuščam, da sem ljubljena. Dopuščam, da sem vsa prevzeta nad
lepoto in obiljem, ki mi ga narava tako srčno daje.
Prevzeta sem nad
ljubeznijo.
Vedno je bila tu v
mojem srcu. Vedno prisotna. Samo pozabila sem. Zdaj pa se spominjam in stopam
iz megle. Stopam v jasnost sonca in svetlobe. To je čudovit čas miru. Začne se
od znotraj. Lepo si naredi ta dan! Čudovita si!
Čaroben čudežen
čudovit dan poln božanskega obilja!
Zaupaj svojemu srcu!
Vse je zate. Čudovita si! Izjemna si! Pleši skozi dan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar