Tako, pa sem tu in pišem! Zanimivo, kako drugačno tipkovnico ima ta računalnik, zaradi num-lokca. Ali numeričnega stikala. Tam imam po navadi v spominu tipko izbriši. Zanimivo. Zanimivo. Tipke so bolj skupaj in zato vedno zamenjujem š in p.
Pomembno je, da pišem, medtem ko
čakam, da se mi napolni kad. Danes se bom malo razvajala. Malo. Tako. Za dušo.
Te tipke moram tudi malo bolj močno
stiskati. Ni pritoževanje. Samo opažanje.
Zbriši to.
Kaj se kaj lepega dogaja?
Včeraj sem brala knjigo, ko je
trikrat reklo ali je to bila enkrat prej prijateljica, da je treba in to mislim
zares TREBA zdaj živeti. Vsak dan je izgubljen, ko ga ne živim v ljubezni ali z
ljubeznijo.
Zdaj sem bolj ljubeča do sebe in se
razvajam! To pa mi ugaja! Samo še nek čajček si želim narediti, če le ni malo
prevroče za tako!
Najbolj pa mi je všeč Osho, ki
pravi, da naj se ne zadovoljim zlahka, ker potem živim svet majhnosti. Svojo
svobodo omejujem, ko pa imam na razpolago vso nebo. In še nebo za nebom! Danes je
dan za letenje!
Ljubek sijoč pristen lahkoten
blažen dan poln božanskega obilja!
Sprejmi se! Izjemna si! Vredna si
vsega dobrega! Sledi svojemu srcu! Dopusti, da te vodi v še več ljubezni!
Vredna si je!

Ni komentarjev:
Objavite komentar