UDEJANJANJE DUŠE

Naj ti služim, Bog.

Naj ti služim, Ljubezen!

Naj ti služim, Resnica!

Naj ti služim, Svetloba!

Naj služim z vsem svojim srcem! Naj se moja duša udejanji, da postane otipljiva! Želim sijati!

Nekdaj, pred davnimi časi, sem začela intenzivno slikati. Vsak dan eno uro. Življenje se mi je tako spremenilo na boljše, da so vsi, ko so mi šli na živce v službi, čudežno našli nove zaposlitve. Bili smo vljudni, nismo pa bili za skupaj.

Zdaj me je tako strah, da bi spet začela slikati, da ne bi spet imela tako močne vibracije veselja in ljubezni, da se mi ja ne bi spet na boljše poslabšalo!

(To je bila razglednica, ko je imel okrog glave narisane zvezde in spriale. Počuti se je, da mu bo ravno slabo. Zraven pa je pisalo: »Spet se mi je na boljše poslabšalo!« To mi je bilo vedno zelo smešno!)

Pa kaj se imam za bati! Živim svoj največji potencial zdaj!? Ne. Malo se držim nazaj. Fejst. Kot bi se skrivala! Zakaj!? Kaj se lahko zgodi, če je življenje boljše!? Mislim, da še vedno nisem dovolj pogumna, da bi imela fantastično življenje?!

Jaz mislim, da sem zdaj dovolj pogumna!

Potem pa se spravi slikat!

OK! No!

To je šlo lepo skozi!

Ljubek srčkan prisrčen pristen sijoč ljubeč dan poln božanskega obilja in ustvarjanja!

Ti si ustvarjaš svojo realnost! Bodi ponosna nase! Imej se rada! Življenje je čarobno lepo! Uresniči se! Vredna si dobrega življenja!