Noč sem imela kar zabavno, ker sem lovila komarja. Napadel me je podlo. Verjetno iz zasede ali kar direktno. Potem pa sva se šla skrivalnice. Sem povedala, da je bil to izgovor, da sem brala do enih ponoči?! Dvakrat je prišel, pa mi je ušel. Spala sem – no brala knjigo – z lovilcem komarjev v roki. Samo napadel je in izginil takoj, ko sem začela mahati okoli. Prvič, ko me je ugriznil, piknil ali karkoli že delajo – sem se še prepričevala, da nič ni. Verjetno se mi je samo dozdevalo. To brenčanje je bila samo glasba, ki se je slišala iz daljave. Verjetno ni nič!
Ni pomagalo!
Med nenehnim prigovarjanjem sebi, da še preberem samo eno
poglavje ali pa sem že takrat močno zadremala, ker me je »pajsnil« v ličnico,
sem samo dvignila lopar in ga ulovila. Pokončala. Šla pit vodo in zaspala nazaj
kot mali dojenček!
Spomnila sem se tega, ker me je zdaj en ravno v komolec vsekal.
Ampak če je to moj največji problem danes, imam super življenje! Zares! Imam!
imam!
Ljubek srčkan dan z mirnim spancem ponoči!
Sledi svojemu srcu! Uresničuj svoje sanje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar