Prepletam se v sanje počasi. Mogoče prepočasi. Kot previdna ogrožena žival, ki še preizkuša varnost terena. Vse v meni dragem ritmu. Slišim glas intuicije. Slišim pa tudi tuljenje strahu, ki me želi odvrniti od poti naprej.
Sledenje srcu
zahteva pogum. Saj ne tvegam življenja. Ali pač! Tvegam star nezadovoljujoč
način življenja za pustolovščino. Je res tako težka odločitev, kaj si želim?
Tudi, če je novo nepoznano – je veliko boljše. kar koli je, je bolj polno in
osvežujoče.
Mi še staro ne smrdi
dovolj po zatohlem in vlažnem? Kaj ni že čas, da malo prezračim vse skupaj? Bog
mi pomagaj, da sledim srcu in se izvlečem čimprej iz tega močvirja nejasnosti.
Sama lahko stopim naprej in bog mi tako ali tako pomaga.
Zaupam, da ima bog –
ljubezen, čudovite načrte zame. Zato se še bolj odpiram intuiciji. Zaupam tudi
vase, ne samo v boga. Ampak najbolj pa v boga!
Sledi svojemu srcu!
Čudovit dan poln
razkošja povezanosti z intuicijo srca!
Naj te danes vodi
srce! Zaupaj si!


Ni komentarjev:
Objavite komentar