Pesem si,
prebujena v meni…
stokrat slišana,
a vseeno sveža
- neizživeta…
prepojena s
hrepenenjem
čarobne obljube
otipljivosti.
Ljubezen.
Rada imam navdih, ki
me kar prežame. Tako sem potem čisto samosvoja in hkrati čisto napolnjena z izražanjem.
Dajanje in prejemanje je usklajeno. Res imam srečo.
Danes sem prebrala,
da je eno pevko bolj bolelo, da ne bi ustvarjala, da ne bi pisala svojih pesmi,
kot če gre na oder in se sooči s svojo tremo. Tako je premagala strah.
Jaz sem ustvarjena
za pisanje. Boli me, če ne pišem, tako zelo hrepenim po tem. Seveda je v
resnici tako. Vse moje misli, ali vsaj večina, so usmerjene k pisanju. Res pa
je, da ko sem v trenutku in delam kaj drugega, pa sem polno prisotna pri
čemerkoli, kar pač delam. To me sprošča.
Zdaj pa pišem in to
obožujem!
Ljubek sočen sladek
sijoč dan!
Sledi svojemu srcu! Izražaj
svojo notranjo pesem!


Ni komentarjev:
Objavite komentar