Veliko ovir imam v sebi kot obliko starega programiranja, ki še mu želim verjeti. To ne pomeni, da je res. Niti ne pomeni, da še želim, da to ostane. Ne bi rada več zagovarjala svojih omejitev.
Zdaj mi pomaga
tapkanje. To je zame zdaj zdravilen proces zdravljena moje notranjosti in
soočanje z negativnimi občutki.
Mi te ovire še vedno
dajejo to, kar si želim? Ali me bolj omejujejo?
Me ta navidezna
»varnost«, ki jo predstavljajo ovire, res varuje ali mi preprečuje, da bi
doživljala nove stvari? Kot so ljubezen, obilje, veselje in užitek, da delam
to, kar ljubim.
Rada bi opustila vse
stare stvari, če več ne dosegam tega notranjega zadovoljstva in je ščit samo
navidezen, saj me ropa vsega, kar si res želim. Zahvaljujem se tem delčkom
sebe, ki so me želeli obvarovati. Še bolj pa verjamem, da zmorem to. Zmorem
odpreti svoje srce vsemu, kar si res želim. Pogumna sem!
Ljubek sočen pristen
lahkoten srčkan dan poln božanskega obilja!
Sledi svoji čarobni
srčnosti! Lepa si od znotraj in od zunaj!


Ni komentarjev:
Objavite komentar