Kaj ni zanimivo, da se najprej zatečem k zmerjanju sebe.
Dovolj!
Zdaj pa dovolj! Najprej rabim
sočutje! Dovolj je bilo kar brezglavega kritiziranja in obtoževanja. To so samo
stari vzorci, ki so me jih naučili ljudje, ki niso vedeli boljše. Sami so
doživljali isto. Zdaj pa lahko jaz naredim boljše. Sama sem najprej svoja
prijateljica. Potem pa navijam zase!
Zdaj si dovoljujem,
da se imam rada, kajti to je znak zrelosti in modrosti. Dopuščam si, da se
sprejemam in da celo uživam v tem, kdo sem.
Pusti merila
normalna ali nenormalna. Vse je samo obsojanje ali polarizacija. Tega ne rabim.
Dovolj sem taka, kot sem. Vredu sem taka, kot sem. To je čisto dovolj. Celovita
sem. Ne rabim biti popolna, sem pa polna tega, kdo sem. To je dovolj! Pristnost
je dovolj!
Ljubek čaroben sijoč
dan poln ljubezni!
Sledi svojemu srcu!
Popolna si točno taka kot si – nepopolna. Ceni se.


Ni komentarjev:
Objavite komentar