Tako se mi mudi naprej, da pozabim, kako čudovito je tukaj. Skozi imam cilje, načrte in plane, dogovore, dogodke, ki so mi pomembni. Moja energija pa odteka, ker se ne posvetim temu, kjer sem zdaj.
Vem, da je zdaj
najbolj dragocen.
Tako se trudim, da
bi se izboljšala, zacelila rane in jih ozavestila, da spet pozabljam, da sem že
zdaj dobro. Vse prepuščam naravnemu tempu.
Spuščam. Spuščam
strogost do sebe.
Samo sem. Zdaj sem
dovolj.
Seveda si želim, da
bi se še izboljšala, ampak že zdaj sem izjemna. Zdaj slavim to izjemnost!
Zdaj se spet noro
zaljubljam vase – tako kot sem zdaj. Ni mi več treba nič čakati! Že zdaj sem
dovolj!
Praznujem to, kdo
sem! Tako lahko dopuščam čarobnosti, da me zares objame in me presvetli s svojo
tekočo ljubeznijo, ki pronica v vsako poro mojega bitja.
Tako sem hvaležna,
da sem živa!
Tako sem hvaležna,
da sem ljubljena! Vedno bom ljubljena.
Zdaj je čas, da se
posvetim temu trenutku in ga čisto vsrkam. Zdaj živim polno.
Ljubek sočen dan!
Sledi svojemu srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar