Življenje je čarobnost.
Življenje je
polnost.
Življenje je
dragocenost.
Zdaj si želim, da
bil lahko zares polno ljubila! Živim v tako lepem svetu!
Kdaj tako tavam v
svojim oblakih prepredenosti misli, da niti ne želim videti lepote. Imam kopreno,
ki je temna kot noč, čez oči in nič ne vidim. Niti ne slišim.
Zdaj pa slišim petje
ptic. Zdaj slišim radostno žvrgolenje.
Zdaj me vsa narava
šarmira. Vabi me v svoj čaroben svet, kjer je vse ovito v harmonijo. Stopam proti
njej. Stopam v raj. Dovolim si čutiti vso to mirnost in harmonijo. Vsrkam jo
vase in jo ugnezdim v sebi. Dopuščam lepoti, da me prežame.
Narava v meni ima
dom. To je moje gnezdo ljubezni. Dopuščanje, da se me narava dotakne. Dopuščanje,
da me narava prežame in me objame s svojim mirom, ljubeznijo, svetlobo in
harmonijo.
Zaupam.
Dopuščam.
Sprejemam.
Zaupam sebi. Lahko sprejemam
namige in vodstvo. Jaz sem del narave. Narava je v meni. Vedno mi je blizu, če
želim. Vedno sva si blizu, če le dopuščam bližino. Takoj, ko se želim počutiti
malo boljše, me povabi z vso silovitostjo naprej. Objame me še več ljubezni. Sprejemam.
Sem. Čutim globino harmonije. Postaja mi domača. Mir se je naselil v meni. Za vedno.
Ljubeč radosten naraven vesel dan poln božanskega obilja!
Sprosti se v mir. Življenje je preveč
čarobno, da bi živela z zaprtimi očmi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar