Življenje je prekratko, da ne bi uživali! Pa kaj se sploh imam kaj za pritoževati!?! Ne. Res ne. Diham. Imam vsega dovolj. Zraka. Vsega.
V sebi občutim
živost. Prvič po dolgem času. Počutim se osvobojeno. Kot bi prešla iz sveta
pridnosti v svet pristnosti.
Vse je sprožil čisto
enostaven stavek. No, dva.
Jaz sem ljubezen.
Vse je ljubezen.
Ponavljali smo ga na
meditaciji s Suzan Ashley.
Kako je vsa ta
ljubezen do mene razprla vso prostranstvo prej neslutene ljubezni, ki postaja
otipljiva! Prav čarobno je. Pravi
čudež. Postaja pa še bolj in bolj dejanska. Tukaj, na zemlji. Tukaj, na naši
ljubi Materi Zemlji.
Vse, kar imam v
sebi, se odraža navzven. Tudi preko matere Zemlje. Zato je čas, da najdem mir v
sebi in potem bo mir vseokoli. Vsako notranje neskladje, nemir, nerazumevanje,
tlačenje čustev in s tem stiska, se odraža na zunaj. Čas je, da se res posvetim
notranjemu svetu, da se lahko vse to prekopira v mojo okolico.
Tako dolgo in goreče
sem se ukvarjala z osrečevanjem vseh okoli sebe. Lahko pa bi naredila enostavno
obratno in še veliko lažje bi bilo. Lažje je slediti navodilom svojega srca
(ednina), kot razburkanemu neusklajenemu navalu zahtev drugih (množina). Tako
nikoli ne bi našla miru.
Če pa izhajam iz
znotraj navzven, pa je mir naraven. Tako kot v naravi. Saj sem tudi jaz del
narave. To mi je naravno, da občutim mir.
Ljubeč radodaren razkošen
ljubek sijoč iskren kreativen lahkoten bogat blažen iskriv igriv harmoničen
hvaležen veličasten čaroben dan poln božanskega obilja!
Razcveti se ob
tvojem pravem času v pristnost! Lepa si! Že zdaj si lepa! Potopi se v globine
in gradi od znotraj navzven!
Ni komentarjev:
Objavite komentar