Najraje bi se začela pozibavati levo in desno. Zraven pa si bi pela: kam le čas beži, le kam se mu mudi?
Res mine kot šus.
Hitro. To je dobro, če se pomikam skozi »zanimive« čase. In ne tako zelo, če se
pomikam čez dobre.
Vse pa je bolj
mešanica obojega. Lahko se nagibam malo bolj v čarobnost, ker mi je bolj všeč.
Lahko izbiram malo
več sreče danes?
Res sem se skoraj
pozabila igrati. Tako sem tiščala nos v knjige, sem skoraj pozabila pogledati
skozi okno, kaj se dogaja. Noč? Dan? sonce? Mrak? Zvezde?
Včeraj so bile
čudovite zvezde. To vem zagotovo. V dolini pa se je videla megla, ki je zapolnila
s svojo belino kot gost puding špranjo med dolinami.
Dobro. Priznam. Malo
že pogledam ven. Malo. Zdaj pa bo dosežek, da še grem ven.
Saj ne mislim
dobesedno. No, tudi. Bolj si želim ven iz rutine, da se moje življenje prevetri
in me napolni s svojo srčno pustolovščino polno radosti. Takrat se počutim
zares živa! Sem raziskovalka po duši in dopustila bom mojemu notranjemu otroku,
da se igra. Lahko skačem po lužah ali plešem v dežju! Čas je, da si res
prisluhnem in da me moje srce zares vodi. To je sladko. Slastno. Sočno.
Pristno.
Lahko živim po svoje
tudi tako, da si dovolim več užitka.
Ljubeč radosten
lahkoten razigran vesel pristen razkošen harmoničen slasten sočen sijoč miren
navihan jasen žlahten bogat blažen iskren iskreč dan poln božanskega obilja!
Vso ljubezen, ki jo
iščeš, že imaš v sebi. Drugim daješ samo svojo ljubezen in potem si dovoliš
polno ljubiti. Danes ljubi z vsem srcem. Tudi sebe. Zaupaj si. zaupaj svojemu
srcu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar