Zakaj ne uživamo bolj lepote življenja, če pa so vseokoli nas?
Včasih se počutim,
kot da bom dobila medaljo, če bom dovolj dolgo vztrajala v trpljenju (bolečini,
zagrenjenosti, zamerah… čemerkoli negativnem.) Pričakujem zlato odliko in zato
še malo bolj dolgo zatiskam oči pred vso ljubeznijo, ki je okoli mene! pa ne
samo to! Ljubezen je v meni! Niti je ne rabim kam hoditi iskati! Že zdaj je tu,
brez, da se moram premakniti za las naprej. niti levo. Niti desno. Niti gor.
Niti dol. Nikamor. Že zdaj tu – točno v tem trenutku – je ljubezen tu.
Lahko odprem oči in
pošpegam, če je res. pokukam, če je tudi zame vedno tu. Seveda je! to ne
pomeni, da je moja jama temnin takoj zlato obarvana in se koplje v žarkih
sončne svetlobe!!! Pomeni pa, da se odprem toliko vodstvu ljubezni, da se mi
pokaže iskrica. Ali sled svetlobe. Ali droben plamenček. Pikica sijočega.
Vse me vodi naprej,
da je potem svetloba vedno bolj in bolj močna. Neverjetno! Tako postaja vse
bolj in bolj čarobno. In vse, kar sem naredila je, da sem sledila srcu. Nič več
ni bilo potrebno. Prepustila sem se vodstvu ljubezni. to je dovolj! (Požvižgam
se na vse medalje, tudi zlate, če je moj odgovor ljubezen.)
Vedno izbiram srečo.
Malo več. In malo več. In še več!
Ljubek radosten
lahkoten razkošen miren iskren utripajoč navihan živahen harmoničen kreativen
zabaven vesel srečen srčkan srčen bogat blažen edinstven pristen premožen dan
poln božanskega obilja!
Že zdaj te ljubezen
obkroža! Že zdaj je ljubezen v tebi! Že zdaj si vsa prepojena z ljubeznijo!
Ljubljena si! vedno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar