Val za valom...

Oddih! Pa si res upam? Si upam biti stran od vsega? Vsakdanjega? Navad skrbljenja kar tako. Vse tako nima prostora tukaj. V tem vetrcu. Ob morju.

Kaj če bi si res upala?

Samo biti tu?

Oddahniti si od vsega!

Res uživati v vsem. Samo biti vse, kar si želim biti.

Na morju sem!

Samo prepustim se trenutku. Se kopam. To je zdaj najboljša ideja.

Tako lepo vroče je. točno tako, kot je prav na morju. Božansko!

Zdaj sem se navadila, da vedno, ko grem z vode, se samo malo ustavim. Poslušam valove. Tako sem srečna, da sem na samem, no smo na samem, da lahko slišim valovanje morja. Zares slišim. Tako lepo. Val za valom. Božansko!

Želim nabirati školjkice. Se sprehajati, kot včeraj. Bil je tako božanski sončni zahod! Vse je bilo v rdečih odtenkih in oranžnih kot ogenj, še veliko potem, ko je sonce zašlo. Tako je vroče, da sem se kopala že, ko je sonce zahajalo.

Tako rada imam morje. Tega se želim spominjati. Za vedno. Zdaj. sploh pa to zdaj želim živeti. Božansko!

Ljubek sijoč iskreno nagajiv pristen lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznovanje! Zdaj!